Na vroč prvi poletni dan, 21. 6. 2023, so se učenci 1. a z učiteljicama odpravili k čevljarju, ki ni le to, saj je tudi Aljažev dedi. V čevljarski delavnici sta jih pričakala Vladimir Vodeb in njegova hči Gaja, Aljaževa mama. Dišalo je po usnju in zdelo se je, da smo prišli v stare čase. V delavnici je vse zelo ozko in učenci so se stisnili med police čudovitih čevljev in očarani poslušali čevljarja.

Najprej jih je odpeljal v majhen prostor, poln raznovrstnega usnja. Otroci so otipali telečjo, govejo, konjsko, kačjo, kuščarjevo in kozjo obdelano kožo in se čudili, kaj nam da narava.

Navdušeni pa so bili tudi nad bleščečim umetnim materialom in slišal se je globok vzdih občudovanja.

V naslednji sobici je gospod otrokom pokazal postopek, kako izdela čevlje. Usnje napne na kopito in ga z žeblji pritrdi nanj. Med prikazom so otroci čevljarja veliko spraševali in ta jim je potrpežljivo odgovarjal. Opozoril jih je na nevarnosti pri delu in povedal, da moraš biti »z glavo ves čas prisoten«. Otroci so izvedeli, kako prideš do poklica čevljar, ki je pri nas redek. Aljaž je rekel, da bo šel po dedkovih stopinjah.

V zadnjem prostoru je bila šivalnica. Gospa tam že dolga leta šiva čevlje. Zelo je spretna, zato igle na šivalnem stroju ostanejo cele.

Otrokom je gospod Vladimir pokazal dreto, močno nit za šivanje čevljev, in pojasnil, kako jo izdelajo, oni pa so mu zapeli Šuštarsko pesem.

Čevljar je povedal, da traja tri cele dni, da izdela par čevljev. Čevlje pa tudi popravlja in med našim obiskom je po popravljene čevlje prišlo nekaj strank.

Zanimivo, da se temu pripomočku za sezuvanje čevljev reče hlapec ali zajec.

Za konec so si učenci gledali še športni copat, v katerem noga »diha«, saj je narejen iz naravnega usnja. Gospod Vladimir je povedal, da je dolgotrajno nošenje umetne obutve za stopalo škodljivo.

Veliko zanimanja je požel ženski čevelj z nenavadno visoko peto.

Hvala Aljaževima dedku in mami za nepozabno doživetje v čevljarski delavnici.