V sredo, 7. junija 2023, so učenci 1. a-razreda, ki imajo vzdevek Prulčki, obiskali vrstnike na OŠPP Janeza Levca, ki so za to, da jim rečemo Levčki. Ta srečanja so tradicionalna in letos mineva deset let odkar se srečujejo na Prulah in Levstikovem trgu.
Zbrali so se na njihovem atriju, ki ponuja varno zavetje in je primeren za športne dogodivščine. Teh ni manjkalo. Učiteljice so pripravile nenavadne igre, v katerih so oboji učenci združili moči in se pri tem zabavali. Smeh, veselje, sodelovanje, pomoč, solidarnost, strpnost, prijateljstvo se je kazalo skozi vso druženje. Prulčki so te vrednote krepili vse leto, Levčki pa so bili dobri gostitelji.
Za začetek so se ogreli z igro atomčki. Med tekanjem so se na znak morali povezati po trije, dva, štirje itd.
Sledile so igre z baloni. Par je moral balon brez pomoči rok prenesti na drugo stran najprej med trebuhoma, potem med hrbtoma. Sploh ni enostavno … poskusite!
Naslednja je bila igra z žogo. Učenci so morali žogo stisniti s koleni in jo skakajoč prenesti na drugo stran in nazaj.
Nato so žogo kotalili med nogami in jo prenašali nad glavo.
Igra kočijaži je bila otrokom nadvse všeč. Morali so poskrbeti, da kočijaž ni bil prehiter za potnika, ki ga je prevažal v kočiji.
Zadnja igra je tradicionalna. Dobesedno in resnično ponazarja VEZ med učenci obeh šol, ki so predvsem otroci z istimi željami. V tej igri imata otroka zvezani »notranji« nogi. Tako ovirana morata hoditi skupaj in ujeti ritem, da srečno prehodita razdaljo. Vsem je uspelo.
Prulčki so se Levčkom zahvalili s hudomušno pesmijo Kranjski Janez gre v planine, ki vsakogar, ki jo sliši, spravi v dobro voljo.
V tem sončnem vremenu se je na koncu prilegla limonada, ki jo je postregla učiteljica Tina.
Poskrbeli so še za presenečenje – sladoled! Levčki so res čudoviti gostitelji.
Pred slovesom in odhodom so Prulčki Levčkom podarili igračko, ki izstreli cofek v zrak, nato pa ga je treba ujeti nazaj v lonček. Levčki pa so Prulčkom podarili lovilni lonček s kroglico, ki je bila privezana na vrvico.
Otroci so jih takoj preizkusili.
Druženje je ponovno pokazalo, da nas različnost povezuje in da ni pomembno, kako smo videti ali koliko zmoremo, ampak da to presežemo s srčnostjo. Na svidenje naslednje leto!
