V petek, 7. oktobra 2022, so učenci devetih razredov sprva obiskali Idrijo, eno najstarejših rudarskih mest v Evropi, kjer so v 15. stoletju odkrili bogata nahajališča živega srebra. Po ogledu idrijskega rudnika je sledila pot v Posočje. V Kobariškem muzeju in nato na Kolovratu so si ogledali sledove, ki jih je v teh krajih pred dobrimi stotimi leti pustila soška fronta.
V okviru obiska idrijskega rudnika so se devetošolci spustili v Antonijev rov, ki velja za najstarejši ohranjeni vhod v rudnik v Evropi. Pred spustom v podzemni svet so si ogledali kratek film o zgodovini rudnika, nato pa so si nadeli zaščitno obleko in čelade za spust v rudnik.
Do skritih kotičkov z dragoceno cinabaritno rudo in kapljicami samorodnega živega srebra so jih vodili vodiči, ki so bili kot rudarji nekdaj zaposleni v rudniku. Pripovedovali so jim o vsakdanjem življenju in delu rudarjev, ki je bilo zelo težaško in nevarno. Na poti skozi ozke rove so si ogledali različna rudarska orodja in opremo ter podzemno kapelo, posvečeno sveti Barbari, zaščitnici rudarjev.
Kobariški muzej velja za enega najbolj obiskanih muzejev pri nas. V njem so devetošolci pod vodstvom kustosov spoznali različne predmete in pričevanja, ki ohranjajo spomin na grozote in trpljenje vojakov iz časa prve svetovne vojne. Življenja vojakov na soški fronti so poleg spopadov s tedaj najnovejšimi vrstami orožja zaznamovale izredno težke bivanjske razmere, ki so jih narekovali ekstremni vremenski pogoji in kamniti visokogorski ter kraški svet.
Soška fronta se je končala s t. i. čudežem pri Kobaridu, ko je združena avstro-ogrsko-nemška vojska v oktobrski noči leta 1917 izvedla odločilen napad na italijanske položaje. Učenci so prisluhnili zanimivi razlagi kustosa, ki je s pomočjo interaktivne makete prikazal odločilne premike vojsk ter s tem preobrat dogodkov in konec gorskega bojevanja ob Soči.
Da bi učenci doživeli prostor, kjer je potekala fronta, in si s tem lažje predstavljali 28-mesečno bojevanje ob Soči, so se po ogledu muzejske zbirke v Kobaridu odpeljali na bližnji Kolovrat. Na Kolovratu se na nadmorski višini 1065 m razprostira muzej na prostem, ki ohranja spomin na tretjo obrambno linijo italijanske vojske med soško fronto. Učenci so se sprehodili po ohranjenih strelskih jarkih in kavernah, ki so jih zgradili italijanski vojaki. Nepozabni pa so ostali tudi čudoviti razgledi, ki so na slovenski strani segali v slikovito Posočje, na drugi strani pa v italijansko Furlanijo ter naprej do tržaškega zaliva.
