IZ LINHARTOVEGA V PREŠERNOVO MESTO

Anton Tomaž Linhart, poleg Valentina Vodnika in Žige Zoisa osrednja osebnost slovenskega razsvetljenstva, je umrl pet let, preden se je rodil France Prešeren, osrednja osebnost slovenske literarne romantike.  

Prešeren je dobro poznal delo Antona Tomaža Linharta, pionirja slovenskega gledališča in dramatike, zgodovinarja in šolnika, ki se je ukvarjal še z mnogočim drugim, bil je  npr. arhivar, glasbenik,  knjižničar in kot poliglot tudi prevajalec. Po končani jezuitski gimnaziji v Ljubljani, kjer je bil njegov sošolec tudi znameniti matematik Jurij Vega, je na Dunaju študiral finančne vede. 

Linhart je bil v Prešernovem času tako znamenit, da mu je naš veliki pesnik posvetil pesem, ki je vklesana v Linhartov nagrobni spomenik na Navju v Ljubljani. Postavljen je bil šele l. 1840. Prešernovi verzi povedo bistveno o znamenitem razsvetljencu: 

Steze popustil nemškega Parnasa, 
je pisal zgodbe kranjske star’ga časa. 
Komu Matiček, Micka, hči župana, 
ki mar mu je slovenstvo, nista znana? 
Slavile, dokler mrtvi se zbudijo, 
domače bote ga Talija, Klijo. 

 

S Francetom Prešernom so se prav tako v letošnjem šolskem letu prulski osmošolci dodobra seznanili in celo prebrali za domače branje knjigo z njegovo biografijo. Tako je bila pot letošnje poučne ekskurzije za osmi razred, ki je potekala v sredo, 22. 6. 2022, nekako logična – po poteh Linharta in Prešerna v Radovljico in Kranj. 

V Radovljici so se sprehodili po srednjeveškem središču, zavili v Mestni muzej, kjer so prisluhnili kustodinji, ki jim je razkrila življenjsko zgodbo Antona Tomaža Linharta in izpostavila vsa pomembna Linhartova literarna in zgodovinska dela ter osvetlila meščanski in razsvetljenski duh 18. stoletja na Slovenskem. Odkrite so bile tudi skrivnosti nošenja lasulj v tistem času in (ne)skrbi za higieno, ozadje nošenja steznikov, rabe odišavljenih soli in še česa … 

Učenci 8. a in 8. b, potopljeni v 18. stoletje 

Učenci 8. a in dekleta iz 8. b v Mestnem muzeju v Radovljici

V sami Radovljici ni manjkalo izvrstnih primerov različnih umetnostnih in arhitekturnih slogov od srednjeveškega trga z obrambnim obzidjem in jarkom, renesančne opreme Šivčeve hiše, baročnega dvorca, v katerem se danes nahaja Mestni muzej, baročna dvorana, glasbena šola, Čebelarski muzej, in ima pripadajoči park z ostankom angleškega parka in gabrovim drevoredom,  do imenitne gotske cerkve sv. Petra, ki stoji prav na koncu naravnega spodmola, na katerem stoji staro mestno jedro Radovljice kot na nekakšni terasi, kar 70 m nad savsko dolino, ostankom triglavskega ledenika.   

V Kranju, Prešernovem mestu, ki je našega velikega pesnika sprejelo v zadnji objem šele tri leta pred smrtjo, so si ogledali Prešernovo hišo, v kateri je v centru Kranja živel in imel svojo odvetniško pisarno dr. France Prešeren.  

Prešernova hiša v Kranju 

Sprehodili so se po starem mestnem jedru Kranja do Prešernovega gledališča, ki mu je zunanjo podobo dal Jože Plečnik in pred katerim stoji impozanten kip našega pesniškega velikana. Spomenik je 5 m visoki bronasti odlitek, katerega avtorja sta kiparja Frančišek Smerdu in Peter Loboda. Postavljen je bil l. 1952. Postavitev je nadziral sam mojster Plečnik, ki je takrat urejal arkade na pročelju Prešernovega gledališča.  

Zaslužen počitek in malica 8. a pod Plečnikovimi velbi pred Prešernovim gledališčem … 

… drugi del 8. a pa na nasprotni strani Glavnega trga 

8. a ob Prešernovem spomeniku pred Prešernovim gledališčem, v ozadju Glavni trg simbolično krasi vrba – ne slučajno

Ena od skupin si je ogledala tudi veličastno stopnišče kot južni vhod v mesto, ki mu je prav tako prepoznaven izgled podaril Plečnik, in se sprehodila še do kranjske razgledne ploščadi na Pungertu, na koncu spodmola nad kanjonom reke Kokre, ki se prav pod mestom izliva v Savo.  

Učenci so se ohladili tudi v Prešernovem gaju, spominskem parku s Prešernovim grobom, v katerem je še nekaj drugih obeležij, kot so grob drugega največjega slovenskega lirika Simona Jenka, grob Prešernove hčerke Ernestine Jelovšek, nagrobnik izumitelja fotografije na steklu Janeza Puha in spomenik bazoviškim žrtvam, prvim žrtvam upora fašizmu v Evropi. 

Učenci 8. b med ogledom Prešernovega gaja 

  1. c v Prešernovem gaju

Pogled na Prešernov nagrobnik in kustodinja Gorenjskega muzeja, ki je po parku vodila prulske osmošolce

Nagrobni spomenik na grobu Franceta Prešerna je bil postavljen kot prvi javni spomenik 1852, tj. pred 170 leti. Postavljen je bil na pobudo Janeza Bleiweisa, za katerega so zbirali denarna sredstva v vseh slovenskih deželah. Spomenik je preprost steber, na vrhu ima relief lire, kot simbol lirike, katere mojster je bil Prešeren, in napisom, ki vsebuje tudi Prešernove lastne verze iz žalostinke V spomin Andreja Smoleta. 

Ena se Tebi je želja spolnila,/v zemlji domači de truplo leži. 

Prvotni Prešernov grob, stisnjen ob pokopališko obzidje   

Dan je bil vroč, premostili smo ga tako s pestrimi dejavnostmi in ogledi, s katerimi so učenci ponovili in utrdili pomembna poglavja iz slovenščine, zgodovine, geografije, glasbene in likovne umetnosti, ki  so lepo dopolnili njihovo splošno znanje, kakor tudi s postanki in osvežujočim sladoledom.