Od otvoritve prulske šole septembra 1911 niso minila niti cela tri leta, ko je ustaljeni ritem šolskega dela prekinila prva svetovna vojna. Šolsko poslopje IV. mestne deške ljudske šole so takoj po začetku vojne, poleti 1914, izpraznili v vojaške namene. Sprva so se v njem zbirali črnovojniki, nato so v šolske prostore nastanili vojake 27. pehotnega polka, nekaj časa tudi oddelek vojnih invalidov. Po odprtju soške fronte je bila šola preurejena v infekcijsko bolnišnico. Zato je morala prulska deška šola do konca vojne v popoldanskem času gostovati v poslopjih drugih ljubljanskih šol, večinoma v poslopju dekliške šole sv. Jakoba in na Ledini. Pouk je bil zato otežen, okrnjen in večkrat prekinjen. Delo in življenje na šoli so zaznamovali aktualni politični in vojni dogodki, kot na primer italijanski bombni napad na Ljubljano, smrt cesarja Franca Jožefa, španska gripa in razpad Avstro-Ogrske ob koncu vojne. Pomanjkanje, ki ga je povzročila vojna, je vplivalo na zdravstveno varnost učencev in splošno poslabšanje življenjskih razmer. Zaradi tega so šolsko mladino vzgajali v skromnosti in dobrodelnosti. Ker je bilo domoljubje ključnega pomena za denarno in moralno podporo nadaljevanju vojne, so veliko skrbi namenjali vzbujanju domoljubnih čustev. S pričetkom spopadov na soški fronti so v Ljubljano prišli begunci. Otroke iz Posočja je sprejela tudi prulska šola.

Slika 3: Izsek iz zapisnika učiteljske konference iz leta 1916 govori o tedenskih šolarskih darovih. (Vir hrani ZAL.)

Na številski trak      V novi državi