Pesem Miroslava Košute O babici in dedku je bila vodilo petkovega (17. 3. 2023), letos že drugega srečanja učencev 1. a-razreda z njihovimi babicami in dedki. S to pesmijo so otroci in učiteljica Andreja Golob pozdravili dedke in babice.

Miroslav Košuta: O babici in dedku

 

Zakaj imamo babico?

Zaradi očeta in mame;

da nas k sebi vzame,

kadar ju ni doma.

 

Zakaj imamo dedka?

Zaradi napredka:

da vidimo, česa vsega

on še ne ve in ne zna.

Prvošolci so svoje stare starše povabili z namenom, da jim le-ti predstavijo svoje otroštvo in povedo, kako so živeli v mladosti, hkrati pa so jim tudi sami želeli predstaviti, kaj vse oni že znajo in vedo.

Najprej so skupaj z učiteljicama predstavili naravoslovne aktivnosti, ki jih izvajajo preko celega leta v sklopu mednarodnega projekta Multipliers+. Z veseljem so predstavili mali »potujoči laboratorij« – naravoslovni nahrbtnik in njegovo vsebino, prikazali dnevnik, v katerega beležijo svoje poskuse, raziskave in doživljanja narave.

Ker imajo v razredu (v veliki trebušasti steklenici) urejen tudi ekosistem, so predstavili svoje ugotovitve ter povzeli, kaj vse se je spremenilo v njem od jeseni. Razkrili so, kateri nočni obiskovalci prenašajo prst po steklenici navzgor, in se jim čez dan uspešno skrijejo, katere nove rastline so pognale in podobno.

Seveda srečanje ne bi bilo čisto pravo, če se ne bi vsi skupaj nato preselili v stare čase. Učiteljice in stari starši so pripravili kar nekaj zanimivih delavnic. V prvi so nadobudneži z učiteljico podaljšanega bivanja, Ireno Goričanec, učili svoje stare starše narediti origami, ki ga z njeno pomočjo resnično obvladajo. Izpod spretnih prstkov so tako nastajali zajčki, srčki in še kaj. Vse so prilepili na list in oblikovali sliko za spomin.

V drugi delavnici so Dunjina, Tarina in Matijeva babica učile učence plesti s pravimi pletilkami. Kaj hitro so prvošolci ugotovili, da je to naporna reč in moraš biti pri učenju vztrajen. Spoznali so, da so bili tudi njihovi stari starši že kot otroci zelo spretni, le igra je bila drugačna od njihove.

Eva je pokazala, kaj vse zna njena babica. Izvezla je gobelin in spletla čudovite igrače.

V tretji delavnici sta Borova in Aljaževa babica predstavili stare predmete in pokazali, kako so jih uporabljali. Tarin dedek je prinesel celo starinsko petrolejko in jo prižgal. Ni svetila kot današnje luči. Njena svetloba je mehko obsijala prostor in dala občutek domačnosti.

V zadnji delavnici pa so se učenci in stari starši skupaj z učiteljico Sabino Bauer preselili v svet zeliščarstva. Zelišča so mešali in jih dajali v čajne vrečke. Izumljali so prav posebne čaje: pomiritveni čaj, (z)mešani čaj, čaj za lepši dan, rumeni čaj, sončni čaj, vijolični čaj, sadni čaj, pisanček, zdravilni čaj, pljučko, okrepčilni čaj, čaj proti kašlju in še in še.

Vsi skupaj so na koncu priznali, da so bili stari časi v mnogo stvareh lepi, celo lepši, da pa je tudi danes lepo živeti. Vsak čas prinese svoje radosti in sladkosti, ki jih je potrebno izkoristiti.

Ob slovesu so prvošolci povabili svoje babice in dedke, da se jim pridružijo, ko bodo naslednjič obiskali svojo gozdno učilnico, ki jo imajo urejeno na Golovcu. Tja se radi vračajo tudi v popoldanskih uricah. Gozdna učilnica se bo kmalu preselila na nov prostor, ki ga ureja njihova gozdna pedagoginja, Špela Klofutar, v okviru projekta Zeleni otok. Dedki in babice so bili takoj za.

Še objemčki za slovo in pomahali so si v pozdrav do naslednjič.