DAN ŠTEVILA π 2025
14. marca je na OŠ Prule potekalo že tradicionalno tekmovanje v recitiranju decimalk števila π. Rdeča nit celotnega dogajanja je bila enaka sloganu letošnjega mednarodnega dne matematike, ki je MATEMATIKA, UMETNOST IN KREATIVNOST.
Tako so udeleženci Osnovne šole Brinje Grosuplje, Osnovne šole Oskarja Kovačiča, Osnovne šole Leskovec pri Krškem, Evropske šole Ljubljana, Osnovne šole Preserje in Osnovne šole Prule dokazali, da sta matematika in umetnost tesno povezani, pri dokazovanju tega dejstva pa so bili zelo kreativni.
V delavnicah, ki so potekale sočasno s tekmovanjem, so iz 100 Rubikovih kock sestavili čudovit mozaik, s katerim so upodobili Alberta Einsteina, ki prav 14. 3. slavi svoj rojstni dan.
Ustvarjali so čudovite matematične kreacije z nitjo in šivanko, v origami tehniki in izdelali velik in poseben trikotnik Sierpinskega.
3D model trikotnika Sierpinskega so prispevali učenci OŠ Oskarja Kovačiča.
Izrisali so matematični nakit in ga natisnili s pomočjo 3D-tiskalnika.
S polnjenjem kozarcev so ustvarili pravo glasbeno lestvico in na kozarce zaigrali melodijo.
Nekateri pa so se odločili za kreacijo matematičnih butičnih primerkov sladic.
Sočasno z delavnicami je potekalo tekmovanje v recitiranju decimalk števila .
Matematično popoldne se je zaključilo z matematično-umetniško prireditvijo. Voditeljici Vita in Eva sta jo otvorili z matematično himno, ki je bila tokrat ob pomoči drugih deklet Vokalne skupine OŠ Prule izvedena kot muzikal.
Vsaka od šol se je predstavila preko filma, v katerem se je matematika preobrazila v eno od umetnosti. OŠ Preserje je prikazala umetniški prispevek matematike v naravi, Osnovna šola Brinje v arhitekturi, Evropska šola Ljubljana v glasbi, OŠ Leskovec v plesu in glasbi, OŠ Prule v nakitu, OŠ Oskarja Kovačiča pa je odgovorila na vprašanje, ali je matematika tudi v umetnosti.
Odgovor je seveda pritrdilen, kar so dokazale tudi druge točke programa. Slišali smo lahko piezijo in Fibonaccijevo pesem upokojene učiteljice, gospe Bojane Mlinar Podobnik.
Juta recitira piezijo in Fibonaccijevo poezijo avtorice Bojane Mlinar Podobnik.
Glasbena točka je pokazala, kako je višina tonov odvisna od dolžin cevi. Hkrati pa je poskrbela za pravo misterioznost, ki pritiče številu π.
Matematiko so uporabljali številni umetniki pri svojih slikarskih umetnijah. Nekaj jih je bilo izobešenih v t. i. »Matematični galeriji«, kjer se je odvijala prireditev.
Ker se matematika skriva tudi v modi, se je v okviru prireditve odvila prava modna revija, na kateri je g. Milan Dragić ob pomoči prulskih manekenk predstavil posebno kolekcijo matematičnih torbic. Skreirala jo je ga. Urša Nina Cigler, sicer poznana po barvitih izdelkih iz filca. Izdelava matematičnih torbic ji je predstavljala poseben izziv, zato so ji na pomoč priskočile učenke OŠ Prule, ki obiskujejo izbirni predmet Matematična delavnica, ki so ustvarjale kroje pod mentorstvom ravnateljice OŠ Prule, ge. Maje Mehle.
Matematične torbice, namenjene le najbolj pametnim damam, so bile poimenovane po vodilnih damah sodelujočih šol. Vsaka od njih je dobila svojo unikatno torbico, z namenom, naj skrbno in odgovorno pazi, da bo torbica izpolnila svoje poslanstvo: širi veselje do matematike.
Na prireditvi so bila podeljena priznanja vsem pogumnim in uspešnim tekmovalcem, ki so se pomerili med seboj v recitiranju decimalk števila π.
Filip Ihan Švigelj iz Osnovne Šole Oskarja Kovačiča je pravilno povedal 520 decimalk in s tem zasedel 1. mesto.
Tine Celarec iz Osnovne šole Oskarja Kovačiča je s 426 decimalkami zasedel 2. mesto.
Arne Branković iz Osnovne šole Prule pa je s 350 decimalkami zasedel 3. mesto.
Ker je tekmovanja potekalo ločeno od prireditve, gledalci niso imeli možnosti poslušati njegovih decimalk. Zato je bil π tokrat ponazorjen drugače, umetniško. Vsak obiskovalec je prejel svojo svetlečo zapestnico. Vsaka barva je predstavljala svojo števko. Zapestnice pa so bile razdeljene v točno določenem zaporedju decimalk števila π.
Tako je zasvetilo prvih 100 decimalk števila π.
Prireditev je sklenila Luxi s čudovitim izraznim plesom, ki je ponazoril preobrazbo matematike v različne vrste umetnosti.
Učenci vseh sodelujočih šol so dokazali, da sta v resnici matematika in umetnost tesno povezani. Ravnateljica OŠ Prule, ga. Maja Mehle, je v svojem govoru povedala: »Tako kot umetnik potrebuje čopič in platno, matematik potrebuje formule in enačbe. Zelo pomembno je, kako jih uporabi. Matematika je jezik, s katerim lahko razlagamo, opisujemo in raziskujemo svet okoli nas. Umetnost pa nas uči, kako izražati čustva, misli in ideje.« Vsem je zaželela, da »jim prireditev razširi obzorja. Ko bodo naslednjič reševali matematično nalogo, naj pomislijo, da v resnici ustvarjajo nekaj lepega. In ko bodo občudovali umetniško delo ali lepoto narave, naj se spomnijo, da se za obojim pogosto skriva matematika. Oboje naj jim pričara nasmeh na obraz.«
Maja Mehle, ravnateljica OŠ Prule
Voditeljici Eva in Vita sta sodelujočim zaželeli na svidenje do prihodnjega leta ter jih pozvali, naj do tedaj ostanejo umetniško razpoloženi, matematično navdihnjeni, kreativni in seveda: »haπ«.