V torek, 18. 2. 2025, so se petošolci in šestošolci podali na ogled gledališke igre UJETA V ČASU, ki je bila uprizorjena v teatru Janez Jalen v Notranjih Goricah. In prav Janez Jalen v svojih Bobrih pripoveduje o življenju koliščarjev na Velikem jezeru, kjer je zdaj Ljubljansko barje.

Gledališko delo – mladinska predstava z naslovom UJETA V ČASU – je delo naše kolegice Andreje Popovič, ki se je predstavila kot odlična avtorica in režiserka. Predstava je izvirna, saj je dialoge ob pomoči mladih igralcev ustvarila Andreja sama, z izborom unikatnih imen, ki pripadajo nastopajočim. Gre za čas, ki je razpet med PRAZGODOVINO (obdobje koliščarjev) in DANAŠNJO DOBO, v kateri živimo.

Učenci so spoznali, da so koliščarji:

• imeli lesena bivališča na kolih in se vozili z drevaki;

• imeli obleke iz živalskih kož;

• se preživljali z lovom, ribolovom in nabiranjem gozdnih sadežev;

• obdelovali zemljo in redili živino.

Na Ljubljanskem barju so našli ostanke mostiščarskega naselja (2000 let pr. n. št.).

IN O ČEM GOVORI GLEDALIŠKA PREDSTAVA?

Violica je med pospravljanjem kolišča našla babičino ogrlico, ki jo je popeljala v naš čas k vrstnici Violi. Ogrlica ZAVRTI ČAS iz dobe KOLIŠČARJEV v MODERNO DOBO. Viola živi skupaj s sestro Lili, z mamo in babico Violeto, medtem ko oče živi daleč stran in Viola ga zelo pogreša. Violica se čudi sodobnemu svetu. Na televiziji vidi, kako novinarka predstavi novo najdbo iz kolišč, in sicer zelo lepo ohranjeno Violičino ogrlico. Violica meni, da mora nujno do ogrlice, če se želi vrniti domov. Z Violo gre v šolo, kjer se pogovarjajo o pasteh interneta. Učiteljica predstavi Sibirsko Sivko, energično policistko, pripadnico ŽPB (Ženske policije Brezovica). Viola in Violica sta si vedno bližje, a vseeno Viola ve, da mora Violica domov, v čas koliščarjev. V muzeju ju presenetijo policistke ŽPB in dogovorijo se, da bodo s plesnim dvobojem določili, komu ogrlica pripada. To seveda uspe dekletoma in čas je za slovo.

… MORDA SE DEKLICI ŠE KDAJ SREČATA …

Gledališka vzgoja je čudovita aktivnost,

ki učencem pomaga pri odraščanju in jih pripravlja na odraslo življenje.

Preko gledališke igre učenci spoznavajo svoje duhovne sposobnosti,

se urijo v komunikaciji, so v nenehnem gibanju in raziskovanju.

»Ves svet je oder in vsi možje in žene so zgolj igralci.«

»Shakespeare«