Po prvomajskih počitnicah smo se letošnji sedmošolci razveselili dodatnih petih dni, ki jih nismo preživeli v (klasičnih) šolskih klopeh, saj smo se odpravili v šolo v naravi v CŠOD Planica. Kljub slabi vremenski napovedi smo tako učenci 7. b in 7. c, ki smo se tja odpravili skupaj, kot tudi učenci 7. a, ki smo si dom delili s sovrstniki iz Črenšovcev, uživali v petih aktivnih in nepozabnih dneh. 

Najbolj smo bili navdušeni nad zunanjimi dejavnostmi, ki so bile namenjene športu in preživetju v naravi. Kolesarili smo do Kranjske Gore in tudi čez mejo na italijansko stran. 

Povzpeli smo se čisto na vrh veličastne planiške velikanke, zaradi česar zdaj še toliko bolj občudujemo in cenimo ne le pogumne smučarske skakalce, pač pa tudi zagnanost in pridnost vseh, ki skakalne naprave pripravljajo za tekme. Ogledali smo si tudi nordijski center in izvedeli marsikaj novega o smučarskih skokih.

Na voljo smo imeli veliko telovadnico, v kateri smo plezali, se igrali »štrbunk« in se preizkušali v cirkuških spretnostih.

En dan smo posvetili sestavljanju nosil, vozlom, kurjenju ognja brez sodobnih pripomočkov in uporabi kompasa, kar nam je kasneje prišlo prav na orientacijskem teku.

Nekateri so splezali na drevo.

Del dejavnosti je bil namenjen tudi naravoslovju. Ogledali smo si naravni rezervat Zelenci, ki so ga sončni žarki še pravočasno, čeprav sramežljivo, prikazali ravno toliko, da smo lahko občudovali vse odtenke zelene. Tja smo odšli že opremljeni z znanjem in epruvetkami, da smo lahko raziskovali čistost vode.

Učenci 7. a smo doživeli tudi požar … no, požarno vajo. Kasneje smo izkušnje uporabili in tudi sami uspešno evakuirali nepovabljene krilate vešče iz svojih sob.

Teden smo zaključili s pohodom v dolino Tamar, ki smo jo v letošnjem šolskem letu lahko videli tako v zimski kot pomladni preobleki.

Všeč nam je bilo, da smo uspeli tkati vezi brez uporabe telefonov – niti malo jih nismo pogrešali! Všeč nam je bil pouk brez učbenikov in domačih nalog; vse male drame, ki so nam popestrile najstniški vsakdan; prosti čas, ko smo igrali namizni tenis, košarko ali družabne igre, ki smo jih prinesli s seboj; pa hrana, saj lačen in aktiven najstnik ni nikoli preveč ali predolgo izbirčen.

Čeprav so bili Gorenjci, sicer pregovorno znani po svoji varčnosti, tokrat zelo radodarni z vodo v obliki dežja, nam bo letošnja šola v naravi v dolini pod Poncami ostala v prijetnem spominu.