Učenci 1. a se kar ne morejo posloviti od življenja v preteklosti. Stari starši so se res potrudili in želeli svojim vnukom prikazati del življenja v njihovi mladosti. To je za otroke neprecenljivo doživetje, ki ga ne more nadomestiti nobena znanost.
Tokrat, 4. aprila 2023, sta nas obiskala Lovrova babi in dedi. Lovro dedija kliče ata, saj se ta vzdevek v njihovi družini prenaša iz roda v rod.
S seboj sta prinesla dobesedno zvrhan koš zanimivih predmetov in organizirala pokušino tega in onega. Vmes sta povedala nekaj zanimivih zgodb iz življenja nekoč. Pa pojdimo po vrsti.
Babi Breda je otrokom pokazala zbirko starih predmetov in ob njih povedala, za kaj so jih uporabljali.
Z gobico za krpanje nogavic je njena mama nogavico pokrpala tako skrbno, da se ni videlo, kje je bila strgana.
Zanimiva je bila lesena skrinjica, v kateri je Lovrova prababi hranila fotografije.
Gospa je prinesla tudi cel lonec koruznih storžev, ki jih bodo otroci »ružili« ali »robkali« oziroma luščili ob srečanju v jutranjem krogu. Otroci bodo luščili tudi suh fižol. Lonec, v katerem so bili koruzni storži, so včasih uporabljali za kuho na odprtem ognjišču.
V vreči je bilo veliko različnih čajev in suho sadje. Otroci so jih hitro prepoznali. Z njimi bodo napolnili čajne vrečke in jih podarili ljudem v bližnjem Centru starejših.
Babi Breda je prinesla je tudi košaro orehov, ki so zrasli na njihovem dvorišču. Ata Branko jih je trl in otroci so jih luščili in jedli. Mmmm, so bili slastni. Babi je iz teh orehov doma spekla rogljičke po starem receptu svoje mame in jih prinesla. Hitro jih je zmanjkalo!
Poleg koša je stal skrivnosten lesen kovček. Le kaj se skriva v njem, so bili radovedni otroci.
Ata Branko ga je odprl, in v njem so bile … čebele! Žive, da! Marljivo so delale, in ko so bili otroci čisto tiho, so slišali njihovo brenčanje.
S čebelami je treba znati ravnati, je pojasnil ata Branko. Otrokom je prinesel čebelarsko oblačilo, ki so ga oblekli. Lovro je povedal, da svojemu dedku večkrat pomaga pri čebelarskih opravilih.
Stara starša sta prinesla med, ki so ga pridelale te čebele. Vsak otrok je poskusil medeno lepljivo liziko. Bili so kot lisica v Mojci Pokrajculji. Zadovoljno so se oblizovali še dolgo potem.
V košu pa je bilo še eno presenečenje, ki je nekako povezano z atovim poklicem, saj je gospod Branko tesar. To presenečenje so bili debela lesena deska, kladivo in posodica žebljev. Na desko je ata narisal hišico in nanjo so učenci zabijali žeblje. Kakšen trušč je nastal! Slišati je bilo kot v kovačiji. Otroci so neizmerno uživali.
Babi Breda ima res veliko energije. Kvačka temperaturno odejo! Vsaka temperatura ozračja ima svojo barvo (na desni strani plošče). Gospa nakvačka vsak dan eno vrstico odeje. Poglejte, kakšne so bile temperature letos!
Ob slovesu je Lovro svojima starima staršema podaril risbo »Stari predmeti« za spomin na njun obisk v šoli.
Učenci so se poslovili, polni novih izkušenj in dobrot, učiteljici Sabina in Andreja pa sta neskončno hvaležni obema gostoma za srčen in predan izlet v preteklost.
