V ponedeljek, 27. 3. 2023, je časovni stroj drugošolce popeljal za 100 let nazaj. Skozi pogovor in kratko zaigrano sceno pouka izpred sto let so začutili vzdušje ter dobili vpogled v šolski vsakdan učenca ljudske šole na podeželju v času Avstro-Ogrske monarhije.

Sprejela jih je stroga učiteljica v temni dolgi obleki, lase je imela spete v figo, v roki pa je imela šibo. Učenci so si nadeli oblačila, kot so jih nosili šolarji v tistih časih. Deklice so oblekle preproste vzorčaste oblekice, fantje pa brezrokavnike.

Nato so se postavili v dve koloni, v eno deklice, v drugo pa dečki. Vstopili so v učilnico, ki se od današnjih zelo razlikuje. Usedli so se v lesene klopi, na katerih so bile že pripravljene tablice, krede in gobice za brisanje. Na eni strani učilnice so sedele deklice, na drugi strani pa dečki.

In že se je začela učna ura, pri kateri so se učenci učili »številjenja«. Pri tem so si pomagali z velikim starinskim računalom. Račune so pisali s kredo na male črne tablice, eden od učencev pa na veliko črno tablo na stojalu. Učiteljico so ogovarjali z »gospodična učiteljica«, saj učiteljice v tistih časih niso smele biti poročene. Klepetanje med poukom ni bilo dovoljeno, priporočeno je bilo sedeti vzravnano, z rokami na hrbtu, učenci so na vprašanja odgovarjali stoje, v celih povedih.

Učenci so bili celo uro pouka zelo pridni, saj si ni nihče želel v kotu klečati na koruzi ali si oprtati lesenega osla na hrbet, kakor so kaznovali učence nekoč.

Ko je bilo učne ure konec, so si učenci kar malo oddahnili, čeprav so vedeli, da je to bila igra. Ugotovili pa so, da je dosti lepše imeti prijazne učiteljice.