Osmo- in devetošolci izbirnega predmeta nemščina in člani zgodovinarskega krožka so se v četrtek, 17. 11. 2022, podali  čez prelaz Ljubelj na osojno stran Karavank na ogled Dvojezične zvezne trgovske akademije HAK–TAK v Celovcu.

Profesorji in dijaki HAK–TAK so 30 učencev OŠ Prule prijazno sprejeli in predstavili šolske prostore, pouk in druge dejavnosti.

Zanimivo je bilo predvsem slišati in videti, kako pri pouku enakovredno uporabljajo oba jezika, slovenskega in nemškega. Na šoli je zelo pester sestav dijakov po narodnosti. Večino predstavljajo avstrijski Korošci slovenskega porekla, slovenski dijaki iz Slovenije, dijaki iz Italije, Avstrijci, Hrvati, Bosanci idr. Vsi se učijo slovenščino in nemščino, poleg pa še angleščino in italijanščino – to so tudi maturitetni predmeti – izberejo pa lahko še hrvaščino, bosanščino, srbščino, ruščino in tudi latinščino.

Kaj vse se je dogajalo? Na kratko so prisostvovali uri matematike, knjigovodstva, informatike, učnega podjetja, se seznanili s potrebnimi pogoji za vpis (pri čemer znanje nemščine ni pogoj, ampak predvsem interes in motivacija bodočega dijaka za pospešeno učenje tega jezika v prvih dveh letih, ko nudijo tudi individualno podporo dijakom pri učenju). Seznanili so se s podporo dijakom, ki so športno aktivni, spoznali vse glavne usmeritve pouka na šoli itd.

Ena od zanimivejših dejavnosti na dnevu odprtih vrat je bil t.i. »Speed Dating«, ko so se srečali z maturanti različnih smeri in se z njimi pogovarjali o šoli skozi njihove oči. Sodelovali so tudi v dveh nagradnih igrah. Pri ugibanju o skupni ceni okrog 25 izdelkov v nakupovalnem vozičku so učenci s Prul imeli probleme, saj so cene prehranskih izdelkov v Avstriji višje, česar niso upoštevali. Pri drugi nagradni igri, ko je bilo treba odgovoriti na nekaj vprašanj o šoli HAK–TAK, pa niso le znali, ampak so imeli tudi srečo pri žrebanju, saj sta bili med množico odgovorov med tremi nagrajenci izžrebani kar dve učenki OŠ Prule – devetošolka Lučka za 3. nagrado, osmošolka Leonora pa je dobila 1. nagrado.

Po zaključku programa na šoli so odšli učenci na kosilo v študentskem domu Mohorjeva v Celovcu, nato pa so se v spremstvu lokalne vodičke sprehodili po starem mestnem jedru. Po ogledu nekaterih znamenitosti glavnega mesta avstrijske Koroške je sledil tudi ogled Slomškovega dijaškega doma v mirnem stanovanjskem predelu Celovca v bližini železniške postaje.

Več o sami šoli si lahko preberete na tej povezavi. 

Prulske učence je sprejel in nagovoril prof. mag. Dominik Kert in jih spremljal tudi na ogledu mesta v popoldanskem času.

Koliko bi to lahko stalo? 26,40 €? 32,15 €? Ne, 37 €! … Dejanska cena je bila 57,22 €.

Težko so še razumeli, kaj na šoli študirajo te mlade dame, ki so ponudile, da se preizkusijo v izdelavi tiskanih vezij.

Lana in Filip pri preizkusu stabilnosti s profesorico športa, go. mag. Manuelo Durdević, na HAK–TAK. Odlična sta bila!

Matej pa s profesorjem športa, g. mag. Rokom Razdevškom, pri preverjanju odriva. Tudi odlično!

Predstavitev pouka jezikov

Pri pouku informatike

Osmošolci so izvedeli tudi, kako šola sodeluje z zunanjimi strokovnjaki.

Mahlzeit! Kaisersemmel mit Wiener Schnitzel! Lecker!

 

Izpolnjevanje anket za nagradno žrebanje

Speed Dating z maturanti HAK–TAK-a

Spominska fotografija z dneva odprtih vrat na HAK–TAK-u z nagrajenci, vodstvom šole in sponzorji dogodka

Lučka je prejela darilni bon in knjižno nagrado Založbe Mohorjeva iz Celovca, Leonora pa denarno nagrado in darilni bon Slovenske gospodarske zveze v Celovcu.

Izžrebani prulski nagrajenki, Leonora in Lučka, z ravnateljem HAK–TAK-a, g. mag. Hanzijem Pogelschkom

Na ogled Celovca, središča avstrijske Koroške na jugu Republike Avstrije z okrog 100.000 prebivalci, so se podali z lokalno vodičko go. Sonjo Wakouning in prof. Kertom s HAK – TAK.

Ogled Celovca se je začel pri zmaju in legendi o nastanku Celovca. Kaj dela zmaj v celovškem in ljubljanskem grbu? Kakšna je povezava? To zdaj vedo udeleženci izleta.

Možic z Vrbskega jezera z dvignjenim prstom žuga in opozarja na nevarnosti razuzdanega življenja. Kljub temu ne prinaša nesreče …

… kdor prime njegov prst, mu prinese srečo …

Na glavni ulici Kramergasse v Celovcu so v tlak vzidani mozaiki grbov pobratenih mest, med katerimi je tudi slovenska Nova Gorica.

V dvorani grbov v palači koroške deželne vlade, nem. Landhaus

Na lovu za knežjim kamnom, enim od simbolov slovenstva – nad njim je freska, ki predstavlja ustoličevanje karantanskih knezov ob knežjem kamnu, kasneje tudi koroških vojvod. Tudi imenitna marmornata tla so povezana z umetnikom, ki je deloval tudi v Ljubljani – Francescom Robbo. 

Skupina prulskih učencev ob knežjem kamnu za lep in pomenljiv spomin na obisk Celovca

Skupinska slika z impresivnega dvonadstropnega arkadnega dvorišča zgradbe deželne vlade, v kateri hranijo knežji kamen.