π je število, ki vznemirja matematike, odkar se je pojavilo. Že tisočletja vemo, da sta obseg kroga in njegov premer medsebojno povezana. Za matematike je bil izziv, da ugotovijo, kako. Če obseg kroga delimo z njegovim premerom, dobimo število, ki je nekoliko večje od 3. Kakšna je natančna vrednost tega števila? Kako so to ugotovili?
Prvi približki za π segajo v daljne leto 2000 pred našim štetjem. Biblijski in sumerski približek za π sta bila 3.
Eden prvih in najimenitnejših iskalcev vrednosti števila π je bil Arhimed (212 pr. n. št.). Danes se ga spominjamo po znamenitem izreku »Hevreka!« in po tem, da je nag tekel po ulicah mesta, ko je v kopeli odkril učinek izpodrivanja vode na težo telesa. V resnici pa je Arhimeda obsedala geometrija. Arhimed je bil zelo bister mož in že v svojem času je bil zelo slaven matematik. Ko je ugotovil, da njegove ugotovitve matematiki tedanjega časa prodajajo naprej kot svoje, ni bil nič jezen. Namesto tega se je odločil, da jih bo ujel tako, da jim je podtaknil dve lažni teoriji.
Arhimed je bil prvi, ki se je zavedal, da π sodi med iracionalna števila in da njegove vrednosti ne bo mogel natančno določiti. Zato si je pri določanju približka za π pomagal z zvijačo.
Uporabil je večkotniško metodo. Krogu je očrtal in včrtal pravilni večkotnik. Vedel je, da je ploščina kroga po vrednosti med ploščino včrtanega in očrtanega kroga, in je na ta način dobil približek za π.
Njegova metoda je bila tako natančna, da še 500 let nihče ni našel natančnejše vrednosti π .
π so nato še stoletja izračunavali na enak način. Ludolf van Ceulen je skoraj celo življenje izračunaval vrednost π , uporabil pa je pravilni 4611686018427387904-kotnik. π je izračunal na 35 decimalk natančno. Rezultat njegovih prizadevanj so na njegovo željo vklesali na njegov nagrobnik. Po njem se π imenuje tudi Ludolfovo število.
Približno v istem času pa so matematiki začeli opažati, da bi bilo vrednosti π mogoče lažje izračunati tudi po drugih poteh in ne z večkotniško metodo. Ugotovili so namreč, da se večkratniki tega števila pojavljajo v nekaterih zaporedjih oz. številskih vrstah. Zato so π kasneje določali na ta način.
Pri ugotavljanju decimalk števila π je bil zelo pomemben tudi slovenski matematik Jurij Vega.
Leta 1789 je dosegel tedanji svetovni rekord in izračunal π na 140 decimalk, od katerih pa zadnje štiri niso bile pravilne. Rekord je obdržal 52 let do leta 1841, njegovo metodo pa omenjajo še danes.
Najbolj nenavadno metodo pa je predlagal francoski znanstvenik Georges Buffon v 18. stoletju. Izračunal je, da je pri metanju šivanke na tlakovana tla verjetnost, da šivanka pade na rob tlakovca, enaka 2k/π , kjer je k dolžina šivanke, ki mora biti manjša od 1.
Dandanes iskanje decimalk števila π pomeni preizkus zmogljivosti računalnikov. Najpogostejša približka za π sta 22/7 in 3,14.
Današnji datum, 14. 3., v angleščini zapisujejo tudi kot March 14th oziroma 3/14, kar je ravno eden od približkov števila π . Zato pravimo, da je danes dan števila π .
