RAZISKOVANJE LASTNOSTI SNOVI IN TOKOV

V ponedeljek, 16. 1. 2023, so imeli učenci 6. razreda naravoslovni dan na temo Lastnosti snovi in tokovi.

Učenci so bili razdeljeni v heterogene skupine, selili so se iz razreda v razred in ob prisotnosti učiteljev naravoslovja Irene Goričanec, Darje Grdadolnik, Matjaža Pintariča in Valerije Janež izvajali zanimive praktične vaje.

S poskusi so preverjali fizikalne lastnosti snovi – magnetnost, gostoto, topnost in električno prevodnost snovi. Preverjali so tudi, kaj poganja vodni, toplotni in električni tok.

Po uvodnem pozdravu in podanih navodilih so bili učenci pripravljeni za delo.

MAGNETNOST

Učenci so s pomočjo magneta ugotavljali, katere predmete, ki so sestavljeni iz različnih snovi (baker, aluminij, železo, les, plastika), magnet privlači ali ga ne.

TOPNOST

Učenci so preverjali topnost različnih topljencev (kuhinjska sol, malinovec, olje, črnilo, alkohol, jod) v vodi. Ugotovili so, da se nekatere snovi topijo v vodi, druge pa ne, kot sta npr. olje in jod. 

Po opravljenih poskusih je sledilo reševanje nalog na delovnem listu.

GOSTOTA

Učenci so preverjali gostoto treh različnih snovi: olja, vode in medu. Ugotovili so, da je med najgostejši, zato je potonil. Olje je plavalo. Med plast medu in olja je po gostoti sodila voda, ki se je rahlo obarvala oranžno, saj se med topi v vodi, v olju pa ne.

TOPLOTNI TOK poganja temperaturna razlika med dvema telesoma.

Pri poskusu so učenci opazovali, kako se spreminja temperatura vroče vode v kovinski posodi in temperatura hladne vode v plastični posodi, ki so ju merili s termometroma.

Ugotovili so, da se toplotni tok ustavi, ko se temperaturi na obeh termometrih izenačita.

Učenci so opazovali taljenje ledenih kock na ploščah iz različnega materiala (kovina, les, plastika in stiropor) in ugotavljali, ali so kocke ledu med taljenjem na ploščah oddajale ali sprejemale toploto.

VODNI TOK poganja višinska razlika ali razlika v tlakih.

VARČEVANJE Z VODNO ENERGIJO

Šestošolci so pod pipo v učilnici postavili merilni valj in pustili, da je voda vanj kapljala. S štoparico so merili čas in ugotavljali, koliko vode se nakaplja v 2 minutah.

Nakar so izračunali, koliko vode bi s kapljanjem izgubili v eni uri, tednu,mesecu, letu … Po izračunu so bili presenečeni, kako velike vrednosti so dobili.

ELEKTRIČNI TOK poganja razlika v električni napetosti.

Učenci so sestavili električni krog. Ugotovili so, da žarnica zasveti, ko je električni krog sklenjen.

V računalniški učilnici so simulirali električne kroge. Ugotovili so, da več galvanskih členov proizvede večji tok, zato žarnica močneje zasveti.

S pomočjo električnega kroga z žarnico so postavili elemente iz različnih snovi in ugotovili, kateri prevajajo električni tok in kateri ne. Snovi so delili na električne prevodnike in izolatorje.

Po izvedbi poskusov so šolarji ugotovili, da tokovi ne tečejo sami od sebe, ampak jih mora nekaj poganjati – bodisi razlika v temperaturi, razlika v električni napetosti, višinska razlika, razlika v tlakih in še kaj.

MALICA IN REKREATIVNI ODMOR

Učenci so se na različne načine zabavali in sprostili.

Ob koncu dneva so mladi raziskovalci še uredili delovne liste in jih nalepili v zvezek.

Čeprav je bilo delo na naravoslovnem dnevu intenzivno, je bilo opaziti, da so bile praktične vaje učencem zanimive, saj so jih radi izvajali. Svoje teoretično znanje so s tem dodobra utrdili.

(Skupno 296 obiskov, današnjih obiskov 1)