INTERVJU Z DDR. IGORJEM GRDINA

V četrtek, 22. 12. 2022,  pred praznikom dneva samostojnosti in enotnosti, nas je počastil s svojim obiskom ddr. Igor Grdina, avtor knjige Ivan Cankar: portret genija. Prišel je na pobudo dveh mladih raziskovalcev, devetošolcev Luka Lindiča in Filipa Demšarja. 

Mlada raziskovalca raziskujeta v svoji raziskovalni nalogi »Ivan Cankar, Skodelica kave in odnos osnovnošolcev do Cankarja«, v kolikšni meri učenci Cankarja poznajo in kako se spopadajo z njegovimi deli, ki so za mlade, pa tudi manj mlade svojevrsten izziv, tako zaradi vsebine kot jezika.

Luka Lindič je na začetku intervjuja podal nekaj podatkov o OŠ Prule. Povedal je, da šola leži v slikovitem predelu ob Ljubljanici, ob vznožju Grajskega griča in v neposredni bližini prazgodovinske koliščarske naselbine na Špici in da šteje več kot 100 let. Izrazil je veselje in ponos, da lahko gostimo na naši OŠ Prule tako velikega in pomembnega človeka, kot je gospod Igor Grdina.

 Sledila je predstavitev gosta.

»Gimnazijo ste obiskovali v Celju, potem ste nadaljevali s študijem na Filozofski fakulteti v Ljubljani, kjer ste študirali zgodovino in slavistiko in leta 1988 diplomirali. Bili ste zaposleni na  Oddelku za slovanske jezike in književnosti na Filozofski fakulteti v Ljubljani, kjer ste bili redni profesor za starejšo in novejšo slovensko književnost. Predavali ste tudi na Pedagoški fakulteti v Mariboru.  Doktorirali ste iz slavistike in zgodovine, raziskovalno pa se ukvarjate predvsem z zgodovino starejše slovenske književnosti. Napisali, prevedli in na novo spesnili ste tudi nekaj libretov za opere in operete«.

Filip Demšar pa je na kratko strnil,  da je ddr. Igor Grdina zgodovinar, literarni zgodovinar, avtor več kot tridesetih knjižnih del, avtor knjige o Cankarju z naslovom Ivan Cankar – portret genija.

Sledila je predstavitev raziskovalcev.

Luka Lindič je učenec 9. a-razreda na OŠ Prule. Rad ima zgodovino. Za letošnjo raziskovalno nalogo si je izbral pisatelja Ivana Cankarja.  V prostem času rad bere knjige, brez narave in glasbe pa si svojega življenja ne predstavlja.

Filip Demšar iz 9. b rad bere in se ukvarja s športom. V prostem času trenira rokomet in igra violončelo. Rad odigra tudi kakšno igro košarke, poleg tega pa obožuje dobro glasbo.

Filip je poudaril, da se v OŠ s Cankarjem srečajo šele v devetem razredu in to šele v drugi polovici šolskega leta, ko poleg osnovnih podatkov o njem, njegovem življenjepisu in delih, spoznajo njegovo delo Moje življenje. Vse vedenje o njem do tega trenutka je odvisno predvsem od posameznikove razgledanosti in vedoželjnosti.

Knjigo Ivan Cankar – portret genija sta raziskovalca prebrala, jo poskušala razumeti in absorbirati posredovana znanja. Zavedata se, da je kar nekaj vsebin, ki so za njiju še pretežke, glede na to, da vsebine njegovih del še ne poznata.

Raziskovalcema se Cankar zdi poseben človek, ki ga mnogi odkrivajo znova in znova. Veliko sta prebirala in slišala, da ga mladi precej neradi berejo, razen če jih v to ne prisili šola. In ravno zato sta se odločila zanj, za njegovo Skodelico kave in odnos mladih do njega.

Gostu sta postavljala vprašanja, saj je je zanimalo, s čim ga je Ivan Cankar tako navdušil, da je o njem napisal omenjeno knjigo. Ddr. Igor Grdina je spretno odgovoril, da je v prvi vrsti bila to radovednost, da pa ni samo on tisti, ki se je odločil za to potezo, temveč tudi založniki, ki so ga sami našli ravno ob Cankarjevem letu.

Na vprašanje, zakaj knjigo začenja s Cankarjem na Dunaju, je odgovoril, da se običajno biografske knjige začenjajo z rojstvom, da se razvojno prikaže življenjska pot, v njegovi knjigi pa je dramaturški prijem, da se človeka postavi na sredo življenja, ko je na višku moči. Dunaj je bil za Cankarja zelo pomemben kraj, saj je bil svetovna prestolnica umetnosti, glasbene, slikarske in tudi literarne.

O odnosu Cankarja do žensk je povedal, da je za moškega ženska vedno vprašanje, če ne že problem. Modernisti so občudovali heroje. Ivan Cankar je nekaj posebnega, saj je najmočnejša osebnost v njegovem delu mati, mati, ki trpi, ki mu je vse omogočila, bila je generator, ki je drugim dajala moč. Oče je bil sicer navzoč v Cankarjevem življenju, vendar je po požaru odšel s trebuhom za kruhom, tako je materialna stiska na nek način razbila družino.

Raziskovalca je zanimalo, ali je avtorja presenetilo, da se je Cankar odločil za študij na Dunaju, glede na to, da naj bi kot otrok ne maral šole. Cenjeni gost je razložil, da je vsak človek človek nasprotij. Poudaril je, da ni maral šole takšne, kakršna je takrat bila, kjer so se morali na pamet naučiti praktično vse. Ponavljanje je bilo mati učenosti. Glede na to, da je imel Cankar izjemen spomin, mu to ni bilo blizu. Cankar je študiral za gradbenika (stavbarski oddelek), kjer so znanja temeljila na matematiki, kar je pomenilo, da mu ta študij ni bil pisan na kožo. Želel si je študirati slavistiko in romanistiko.

Glede nadarjenosti je Grdina prepričan, da človek nima talenta le za eno samo področje, tako ni presenetljivo, da je bil Cankar poleg pisanja spreten tudi pri risanju. Njegove risbe to izkazujejo.

Cankar se je v svojem življenju precej selil, zato je devetošolca zanimalo, kje se je počutil najbolje oz. kje je najlažje našel navdih za svoje pisanje. Grdina meni, da je Ljubljana tisto sanjsko mesto, potem Pulj, kjer se je hotel hitro naučiti italijansko, da bi se vpisal na romanistiko.

Spregovorili so tudi o Cankarjevih muzah. Marsikatero dekle mu je bilo všeč, vse pa so predstavljale en tip ženske, ki ga je iskal. Ljubezen je razumel kot zedinjenje dveh v eno in bil pri tem izredno zahteven.

Cankar je bil mojster kratkih zgodb, v katerih se navadno pripeti zgolj en čustveno orisan dogodek. To je črtica – skrajno stisnjena zgoščena zgodba, kot če hočemo celotno vesolje stisniti v orehovo lupino.

Mlada raziskovalca sta pojasnila, da ju je Cankarjeva Skodelica kave vzpodbudila in motivirala za raziskovanj, saj mu njegova skodelica kave ni prinesla užitka, temveč le grenak občutek krivde. Sprašujeta se, ali sta zgodbo pravilno razumela.

Ddr. Grdina pove, da so ravni razumevanja različne. V življenju ni malenkostnih reči, vse ima svoje posledice. Mati je v njegovem življenju izredno pomembna in ji je naredil navidezno majhno krivico. Zakaj? Ker je bil sredi ustvarjanja, ker ga je glas v tistem trenutku zmotil in ni mogel zapisati misli, ki ga je ravno takrat prešinila kot blisk. Bistven mu je odnos do drugega človeka.

Ker v 9. razredu učenci šele začenjajo s spoznavanjem Cankarja, nimajo še veliko znanja, pa tudi ne uvida v njegovo delo. Povzela sta, da učenci težko razumejo Cankarja, pišejo, da je dolgočasen za branje. Najbolj jih moti jezik, po njihovo »starinski« jezik. Mlajša generacija jemlje Cankarja in njegova dela kot nujno zlo, kot nekaj »zamorjenega«. Zato ga je potrebno približati mladim na prijeten in zabaven način. Kako?

Grdina odgovarja, da je bolje Cankarja pustiti takega, kot je, in ga brati, ko človeku to ustreza. Vse ob svojem času. Razmišlja, da je za Cankarja še čas, saj sta raziskovalca še mlada in imata še čas za spoznavanje Cankarja. Raziskovalca sta začutila, da avtor ni preveč naklonjen stripom, saj je prepričan, da so današnji mladi pristaši virtualnega sveta in ne stripov, kot so bili Grdinovi sovrstniki. Avtor je prepričan, da čas za Cankarja še pride, ker meni, da tako strahotno zahteven pa Cankar spet ni. Pravi, da je Cankar pomemben zaradi moralnih vprašanj, da smo pozorni drug na drugega, kar pa ni nekaj zamorjenega. Pravi, da ni potrebno nasedati ljudskemu glasu in da lahko vsakdo najde nekaj zase.

Za zaključek sta raziskovalca pripravila avtorju najnovejše knjige o Cankarju še nekaj hitrih vprašanj.

Kaj raje pijete, kavo ali čaj? Čaj.

Imate raje poletje ali zimo? Zimo.

Nogomet ali košarka? Nisem ljubitelj športa, ne maram ekipnega športa, če pa že, je to košarka, ker je bolj dinamična.

Najljubša televizijska serija? Nimam televizije.

Vaš najljubši pesnik? Pavel Golia.

Vaš najljubši slovenski pregovor? Iz neumne dupline neumen veter piha.

Kako bi z eno barvo opisali Cankarja? Sinje modro, kar ni neposredna barva, ki bi imela alegoričen pomen, je sporočilno raznolika barva.

Raziskovalca sta se gostu zahvalila za vse odgovore, ki jima bodo koristili pri nastajanju in ustvarjanju raziskovalne naloge. Zaželela sta mu vesel božič, v naslednjem letu pa vse dobro, veliko zdravja, osebne sreče in poguma, ki ga potrebujejo vsi državljani, tako kot so ga pred 32 leti.

(Skupno 143 obiskov, današnjih obiskov 1)