PO SLOVENSKEM PRIMORJU

Morje in sonce običajno pozitivno vplivata na razpoloženje, zato so se prulski sedmošolci veselili ekskurzije na Obalo. V sredo, 22. junija 2022, so se v jutranjih urah odpeljali proti Primorju. 

Najprej so si ogledali Luko Koper ali kot ji pravijo – zeleno vstopno točko v osrčje Evrope. Luka Koper je edino slovensko mednarodno tovorno pristanišče, zato je za Slovenijo strateškega pomena. Omogoča najbližjo povezavo srednje in vzhodne Evrope s Sredozemljem. 

Ogled je zaradi varnosti potekal iz avtobusa, na katerem se jim je pridružil vodič. Upokojeni žerjavist je poleg predstavitve pristanišča povedal kakšno zanimivost in prigodo. 

Čezoceanke ne morejo same do pristanišča, vlečejo jih posebne obtežene ladje.  

Reka Rižana, ki izvira v Sloveniji in se izliva v Jadransko morje tudi Sloveniji prav zraven pristanišča, kar je edinstven primer v svetu. V neposredni bližini se nahaja naravni rezervat Škocjanski zatok, ki ga je Rižana počasi zasipavala in se je zamočviril. 

Koluti pločevine za avtomobile; iz enega naredijo 13 avtomobilov. 

7. b pred Luko Koper

Zatem so se ustavili na koprski tržnici in se peš odpravili na Titov trg. Mestno središče Kopra krasi  beneška kultura, ki je bila na tem območju prisotna kar petsto let, ko je to območje doživljalo tudi gospodarski in kulturni razcvet. 

Pretorska palača zapira južno stran osrednjega mestnega trga – Titovega trga. Palača je bila zgrajena v 13. stoletju, današnjo podobo pa je dobila sredi 15. stoletja. Na stavbi prevladujeta pozno gotsko-renesančni slog in beneška gotika.  

Palačo krasijo zunanje stopnišče, zunanji balkon, značilno pročelje, kip Pravice z mečem, v številnih okrasnih grbih pa je vklesana zgodovina Kopra. 

Slikovita palača je bila nekdanji sedež mestnih vladarjev, danes pa je pomemben protokolarni objekt in mestna hiša. 

Palača je bila nazadnje prenovljena leta 2001. 

Učenci 7. c-razreda med čakanjem na vzpon na koprski Zvonik 

Na vroč dan paše sladoled 

 

Mestni stolp naj bi nastal v 12. stoletju, prenovljen je bil v 15. stoletju, današnjo podobo ima od l. 1664. Velika ura naj bi izhajala iz l. 1463. 

Najprej je bil samostojna stavba, l. 1488 so ga spojili s cerkvijo Marijinega vnebovzetja. 

Koprski Zvonik je služil kot obrambna točka v času oglejskih patriarhov in v beneškem obdobju. 

Zvon sv. Nazarija, ki se nahaja v Zvoniku, je najstarejši delujoči zvon v Sloveniji. Ulit je bil v Benetkah leta 1333. 

Zvonovi v mestnem stolpu so skozi stoletja uravnavali mestno življenje, saj so klicali k maši, delu, počitku, oznanjali pa so tudi nesreče, požare, neurja, bolezni, brodolome, meglo in vojne nevarnosti. 

Učenci so se povzpeli na stolp, razgledna ploščad je na višini 43 m, do nje vodijo 204 stopnice. Višina celotnega stolpa pa je 53 m. 

Pogled na Koper in Koprski zaliv 

7. a na razgledni ploščadi, zadaj se vidi Luka Koper

Veselje ob razgledu po prehojenih 204 stopnicah 

7. b pred objektivom – ekskurzija pomeni tudi čas za druženje in tkanje prijateljskih vezi

A-jevci, b-jevci in c-jevci – dobesedno 

Tretja postaja so bile Sečoveljske soline, ki so del Krajinskega parka Strunjan in so skupaj z bližnjimi v Strunjanu ene zadnjih solin v Sredozemlju, kjer se sol pridobiva ročno po več sto let stari metodi. 

Cilj krajinskega parka je varstvo narave, ohranitev izjemnih naravnih in kulturnih vrednot, varstvo avtohtonih, redkih in ogroženih rastlinskih in živalskih vrst, naravnih ekosistemov in značilnosti nežive narave ter ohranitev in nega kulturne krajine. 

Od živalskih vrst pa je solinski habitat pravi raj za ptice. V vzdrževanih nasipih so se oblikovali različni biotopi, ki pticam nudijo prenočišče ali prezimovališče.  

Pot mimo bazenov 

Sečoveljske soline s površino približno 593 ha so del Unescove dediščine. Gre za kulturno krajino, ki sodi na področje naravne dediščine. 

Nekdaj so solinarji z družinam živeli na solinah v manjših hišah nad skladiščem soli, do 20. stoletja je bilo takih hiš približno 400, sedaj je tam le nekaj ruševin in tri obnovljene, ena je preurejena v muzej. 

Vsak solinar skrbi za točno določene bazene in je nagrajen, če pridela več soli od norme. 

Po ogledih je sledilo druženje ob strunjanski plaži, ki so ga nekateri izkoristili tudi za kopanje v prijetno topli vodi. 

Učenci so pomahali lepemu dnevu v slovo, a spomini ostajajo. 

(Skupno 142 obiskov, današnjih obiskov 1)