OSNOVNA ŠOLA PRULE PRAZNUJE 110 LET SVOJEGA DELOVANJA

Most drug do drugega

 

Proslava ob prazniku

Osnovna šola Prule v šolskem letu 2021/22 obuja spomin na začetke, ko je 16. septembra 1911 vrata učenosti za šentjakobske fantiče odprla takratna IV. mestna deška ljudska šola.

Praznovanje jubileja poteka že od začetka tega šolskega leta, vrhunec pa je doživelo 21. oktobra 2021 s proslavo, ki je z glasbenimi, deklamatorskimi, dramskimi in plesnimi točkami, s filmom, ki prikazuje vzdušje po učilnicah, in s kratkim zgodovinskim pregledom pričarala slavnostno vzdušje. Proslava je potekala v dveh izvedbah, najprej je bila namenjena povabljenim staršem sodelujočih učencev, učiteljem in drugim zaposlenim na šoli, drugi izvedbi pa so prisostvovali tudi drugi povabljeni iz MOL-a, Četrtne skupnosti Center, Sveta zavoda, Sveta staršev, Sveta galerije in Odbora šolskega sklada Osnovne šole Prule.

Proslavo je spremljala razstava likovnih izdelkov Ko se šola na ogled postavi – motivi upodobitev so bili šola kot stavba in pomembni ljudje, ki so zaznamovali šolo skozi preteklost.

V sklopu proslave je bila tudi razglasitev sodelujočih učenk in učencev pri Prulski zgodbi s podnaslovom Včeraj, danes, jutri,  tj. knjigi, ki je nastala z namenom protokolarnega darila šole.

Proslavo so po slovenski himni začeli učenci 1. a, ki so z rajalnimi igrami (izštevanke, gnilo jajce, bela lilija …) gledalce spomnili na otroštvo, na igrivost in radost ob preprostih igrah, ki so lahko aktualne tudi danes.

Mladinski pevski zbor je s šolskim bendom zapel in zaigral Bratovščino Sinjega galeba, pesem, ki jo je Osnovna šola Prule nekako vzela za svojo, saj je Tone Seliškar, avtor povesti z istoimenskim naslovom, na Prulah več let učil ročna dela (tehniko).

Zbrane je nagovorila gospa ravnateljica Maja Mehle, ki je poudarila, da bo šola stala še naprej in da ponosno zre v prihodnost, saj kot vrba, ki jih ima šola v svojem grbu, črpa z močnimi koreninami iz preteklosti, kljubuje vsem neprijetnostim, je trdoživa in malo tudi samosvoja.

Povezovalec Maks je v uvodu povzel ključno poslanstvo šole kot vzgojno-izobraževalne institucije, med točkami pa je na kratko povzel pomembne dogodke na šoli, vezane predvsem na prostor kot tak – kako je šola rastla, posebej ker šolo čakata nova prenova in  širitev.

Valentin je svojo skladbo napisal med počitnicami na Korčuli, zato je obdržala tudi tak naslov. Z doživeto interpretacijo je popeljal gledalce na svojo »Korčulo«.

Povezovanje drug do drugega je možno predvsem prek prijateljstva, ki so ga z recitacijo pesmi Prijatelj Saše Vegri in Pesmi o prijateljstvu Janje Magdič poudarili Anže, Iva, Katarina in Zarja.

Mladinski pevski zbor je pesem Under Pressure nadgradil z izbrano plesno koreografijo in petjem, del nastopa pa sta bila tudi plesna vložka baletke Luxi in breakdance plesalca Bora.

Kvartet šolskega benda je zaigral Beethovnovo Odo radosti v priredbi Tine Pančur.

O prijateljstvu so v avtorski skladbi Jakoba in Sergeja iz 5. c zarepali Jakob, Sergej in Max.

Jan je s točko Peti slovensko se ne boj poudaril moč slovenske pesmi.

Pesem Roka Vilčnika Kaj je meni domovina  je uglasbil Rudi Pančur, nekdaj tudi sam učitelj glasbene umetnosti na OŠ Prule, Mladinski pevski zbor pa jo je ob klavirski spremljavi zborovodkinje Tine Pančur krstno izvedel.

Učenke 8. a so naredile dve plesni koreografiji, ki ju je s solističnim plesom dopolnila Nejla in nastal je 3-ples.

Da je mogoče delati in priti do skupnih rešitev in dogovorov le v slogi in prijateljstvu, je sporočilo Krilovove basni Labod, ščuka in rak. To so na zanimiv način prikazala dekleta iz 6. a, pripovedovala pa je Ana.

Čez zelene trate sta obiskovalce popeljala brata Erik (pevec) in Oskar (klavir), ki je naredil tudi priredbo skladbe.

Del proslave je bil tudi film v treh delih, ki je zaobjel dogajanje po raznih prostorih v šoli in pri raznih dejavnostih, posnet maja in junija 2021. Rdeča nit sta pesem in povest Bratovščina Sinjega galeba. (Več v samostojnem prispevku Mi vstajamo, jadramo kakor galebi na pot, kjer je tudi povezava do filma.)

Gospa ravnateljica je predstavila Prulsko zgodbo (več v samostojnem prispevku) in v drugi izvedbi proslave podelila knjige sodelujočim avtorjem in ilustratorjem.

Čez Šuštarski/Prulski most se lahko pride kamor koli, vsaj tako sta zapeli Klara in Tamara skupaj z Mladinskim pevskim zborom in šolskim bendom. Zborovodkinja je Tina Pančur.

Maks je zaključil z besedami iz Bratovščine Sinjega galeba: „Nič več ga ni skrbelo. Pogumno je jadral skozi temó in burjo, in četudi je ladja poskakovala kot ponorela, je vedel, da jo bo srečno zapeljal v pristan.” 

Vsi nastopajoči so se ob koncu vrnili na oder, kjer so se s priklonom zahvalili obiskovalcem, le-ti pa so jih nagradili z bučnim aplavzom.

Obiskovalci so si po proslavi ogledali likovno razstavo Ko se šola na ogled postavi.

Še več utrinkov s prireditve naj prikažejo fotografije same …

Prireditev so pripravili: Andreja Popović, vodja, Janja Bec, Olga Debeljak Babnik, Andreja Golob, Pina Hu, Patrik Ipavec, Mojca Lokar, Bojana Mlinar Podobnik, Tina Pančur, Irena Petrič, Matjaž Pintarič, Suzana Zgonec in Danica Zupančič Pavlič.