Branje spodbuja človekovega duha, širi vpoglede v nove svetove in odpira vrata v globine razsežnosti človekove duše, zato je še kako pomembno, da mlade naučimo brati in jih spodbujamo k temu, da je in tudi bo ostala knjiga njihov stalni spremljevalec. Ob svetovnem dnevu glasnega branja so na šoli potekale številne dejavnosti, ki so učence spodbujale h glasnemu branju. Oglejte si nekaj utrinkov tega dne.
Šolski knjižničar je pripravil video, ki vabi v šolsko knjižnico.
2. a: Ko sošolka Rubi bere, ji ostali pridno sledijo. V našem razredu je vsak dan DAN GLASNEGA BRANJA. »Če želiš biti slišan, bodi glasen.«
V knjižnici so učenci 3. a brali učencem 1. a. Spletlo se je prav prijetno vzdušje, prepredeno z besedami in mislimi književnih junakov.
Četrtošolci (4. a) so dan glasnega branja obeležili s svojimi najljubšimi knjigami. Prinesli so jih v šolo in iz njih sošolcem prebrali odlomke, ki so se jim ob branju najbolj vtisnili v spomin. Izbor knjig je bil zelo pester.
Tudi petošolci so glasno brali in se ob tem zabavali, kar si lahko ogledamo v sliki in besedi. Zapisali so: »Glasno lahko bereš sam, a je bolj zabavno v razredni skupnosti, kajti glasno branje nas bogati in zdravi, ohranja naš lep slovenski jezik, spodbuja domišljijo, krepi samozaupanje in samozavest, prevetri možgančke in nas spravi v dobro voljo.«
Po branju so v petem razredu nastale knjižne kazalke, na katere so napisali kratke misli o pomenu branja.
Ena izmed učenk med branjem v pravljičnem bralnem kotičku.
V 6. a-razredu so ob prebiranju Magajnovega Ananasa spoznavali, kako drugačno je bilo življenje otrok nekoč. Ali je imel Marijo, glavni književni lik tega dela, sploh možnost, da bi se naučil branja?
V 6. c-razredu so s seboj prinesli knjige, ki jih običajno berejo. Vsak izmed njih je predstavil, kaj rad bere, in sošolcem in sošolkam prebral kratek odlomek iz knjige, ki ga je bodisi navdihnil bodisi nasmejal.
Osmošolci so ob branju obujali spomine na svoje bralne začetke, nekateri so predstavili odlomke iz knjig, ki jih trenutno berejo, ter z njimi poskušali navdušiti še druge, spet drugi pa so se spopadli s strokovnim besedilom.
Po branju so osmošolci nekatere knjige zbrali na plakatu in jih obkrožili z mislimi o smotrnosti branja.
Besedilo nemške pisateljice Carolin Philips: Made in Vietnam pa je bilo tisto, ki je nagovorilo devetošolce o razmišljanju o izkoriščanju delovne sile v tekstilnih tovarnah Azije.
Pred začetkom pouka in po koncu pouka so lahko v šolski knjižnici izdelovali kazalke.
